Pregled nekaterih izstopajočih potez, ki jih je aktualna vlada v zadnjem letu izpeljala v odnosu do Slovenske tiskovne agencije. Naslov kronologije je parafraza zapisa z naslovom “Vojna z mediji”, ki ga je napisal predsednik vlade Janez Janša in je bil 11. maja 2020 objavljen na vladnem spletišču.

27. marec 2020

“Ventilator za lažne novice”
Premier Janez Janša ob novici STA o zaskrbljenosti mednarodnih organizacij glede napadov na novinarja Blaža Zgago objavi tvit, v katerem zapiše, da je STA ventilator za lažne novice. 

9. julij 2020

Predlog spremembe zakona o STA
Ministrstvo za kulturo objavi predlog novele zakona o STA, ki predvideva med drugim prenos imenovanja nadzornega sveta STA z Državnega zbora RS neposredno na Vlado RS in iz zakona črta določbo po kateri STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Predlog zakona doslej ni bil vložen v parlamentarno proceduro.

15. oktober 2020

“Nacionalna sramota”
Predsednik vlade Janez Janša po intervjuju STA z raperjem Zlatkom na dan, ko se je med drugim zgodilo tudi srečanje premiera Janeza Janše z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom, objavi tvit, v katerem zapiše, da je STA nacionalna sramota.

22. oktober 2020

Serija dopisov Ukoma
Direktor urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija začne na STA pošiljati vrsto zahtev po podatkih, tudi takšnih, do katerih ni upravičen, recimo o tržni dejavnosti ter o številu in dolžini intervjujev, pa tudi, zakaj STA ni objavila določene informacije.

27. november 2020

Prva ustavitev financiranja javne službe
Ukom prvič ne izvede mesečnega plačila javne službe, ki jo opravlja STA. Ustavitev financiranja traja tri mesece, plačilo za to obdobje se nato izvede januarja 2021 šele na podlagi posebnega člena v zakonu PKP7 in odzivu Evropske komisije. 

14. december 2020

Nespoštovanje sklepov odbora za kulturo
Odbor DZ za kulturo sprejme sklep, s katerim pozove vlado k vzpostavitvi financiranja STA v roku treh dni, a do spoštovanja tega sklepa ne pride.

14. december 2020

Naznanitev kaznivega dejanja
Direktor Ukoma Uroš Urbanija oznani, da je Ukom vložil naznanilo kaznivega dejanja zoper direktorja STA Bojana Veselinoviča, prejšnjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc in štiri nadzornike STA, ker so podpisali pogodbo o financiranju, kljub temu, da Ukom ni pooblaščen predstavnik ustanovitelja. Okrožno državno tožilstvo je ovadbo zavrglo.

10. februar 2021

Predlog za prenos pod demografski sklad
Odbor DZ za finance sprejme dopolnilo k predlogu zakona o demografskem skladu, po katerem bi Nacionalni demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik STA. 

24. februar 2021

Druga ustavitev financiranja javne službe
Ukom javi, da je zavrnil zahtevek STA za plačilo javne službe v januarju. S tem se je začela druga ustavitev financiranja javne službe, ki jo STA opravlja v skladu z zakonodajo. Ustavitev financiranja še vedno traja. 

1. marec 2021

Nesklenitev tržne pogodbe za vladno administracijo
Neuspešen zaključek dogovarjanj med Ukomom in STA za sklenitev enovite letne tržne pogodbe za dostop vladne administracije do paketa storitev STA. STA je bila posledično prvič po 29 letih primorana ukiniti dostop do teh storitev za potrebe vladne administracije. Nekaj ministrstev nato ločeno sklene pogodbe za dostop do storitev STA. 

9. marec 2021

Janšev poziv k odstopu direktorja STA
Predsednik vlade Janez Janša je z objavo na Twitterju pozval direktorja STA Bojana Veselinoviča k odstopu.

18. marec 2021

Vladni predlog nadzornikom STA k razrešitvi direktorja
Vlada je sprejela sklep, s katerim je nadzornemu svetu STA predlagala razrešitev direktorja STA Bojana Veselinoviča.

18. marec 2021

Vladni predlog notranjemu ministrstvu v zvezi s STA
Vlada je sprejela sklep, naj notranje ministrstvo v zvezi s STA preveri, ali ugotovljene kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj, ter ukrepa v skladu z zakonom. Preveri naj tudi, ali je šlo pri ravnanju nadzornikov za kršitev zakona o gospodarskih družbah. Predlaga tudi nadzor inšpekcije za delo.

25. marec 2021

Inšpekcija s strani inšpektorata za delo
Inšpektorat za delo opravi nadzor na STA, potem ko je vlada teden prej sprejela sklep, s katerim je inšpektoratu predlagala, da naj v skladu s svojimi pristojnostmi opravi inšpekcijski nadzor in pregleda delovanje na STA. Postopek še ni zaključen. 

8. april 2021

Podpredsednik vlade o nujnosti odstopa direktorja
Podpredsednik vlade in prvak stranke NSi Matej Tonin na spletni strani stranke objavi zapis, v katerem med drugim zapiše, da bi direktor STA Bojan Veselinovič moral ponuditi svoj odstop. 

15. april 2021

Preiskovalci PU Ljubljana potrkajo na vrata predsednika NS STA
Slab mesec po sklepu, s katerim je vlada predlagala notranjemu ministrstvu preverjanje v zvezi s STA, so se pri predsedniku nadzornega sveta STA Mladenu Terčelju oglasili preiskovalci PU Ljubljana. 

23. april 2021

Zavračanje dostavljene dokumentacije
Vodstvo STA je predsedniku Vlade RS kot predstavniku ustanovitelja STA posredovalo dokumentacijo, ki jo je sicer zahteval Ukom, a ta zanjo nima ustreznega pooblastila. Kabinet predsednika vlade je dan kasneje, 23. aprila, dokumentacijo poslal nazaj na STA, ki pa je prejem vrnjene dokumentacije zavrnila. Obdobje nefinanciranja STA se tako nadaljuje.

23. 29. april 2021

Ignoriranje odločitve Evropske komisije
Evropska komisija je sporočila, da država lahko izplača državna sredstva za STA, kar zajema tudi plačilo za leto 2021 v višini okrog 2 milijonov evrov. Vlada vseeno teh sredstev še vedno ni izplačala, četudi ji zakon PKP7 to jasno nalaga.

23. 3. maj 2021

Norčevanje iz kampanje za zbiranje sredstev za STA
Društvo novinarjev Slovenije je skupaj s prijatelji STA zagnalo kampanjo za zbiranje sredstev za podporo STA. Premier Janez Janša je kampanjo označil za tragikomično in absurdno, notranji minister Aleš Hojs pa je objavil tvit s fotografijo, ki prikazuje donacijo v višini 0 evrov.

23. 6. maj 2021

Premierov očitek direktorju o sodelovanju pri umoru
Predsednik vlade Janez Janša objavi tvit, v katerem direktorja STA Bojana Veselinoviča označi za sodelavca pri umoru novinarja. Veselinovič napove, da bo proti Janši vložil civilno in zasebno kazensko tožbo zaradi posega v čast in dobro ime ter kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je novinarski servis, katerega naloga je sprotno zagotavljanje informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Njeno delovanje ureja poseben zakon.

Organizirana je kot gospodarska družba, njen lastnik je Republika Slovenija, ustanovljena je bila ob osamosvojitvi, leta 1991. Danes ima okrog 100 sodelavcev, med njimi prevladujejo novinarji, dopisniki, fotoreporterji, snemalci, uredniki. Ti vse dni v letu ustvarjajo novice v slovenskem in angleškem jeziku, fotografije, tonske posnetke, video prenose v živo, preglede in napovedi dogodkov ter druge produkte. STA te vsebine zagotavlja večini medijskih hiš v Sloveniji (časopisom, revijam, televizijam, radiem, spletnim portalom), številnim državnim organom in nevladnim organizacijam ter podjetjem. Povzetki novic pa so v okviru javne službe, ki jo opravlja, dostopni tudi splošni javnosti.

Poseben pomen ima angleški informativni servis STA, ki tujegovorečim javnostim doma in po svetu posreduje informacije o ključnem dogajanju, povezanem s Slovenijo. Te novice prejemajo tako številne partnerske tuje tiskovne agencije kot tudi posamični tuji mediji, večina tujih veleposlaništev in drugi naročniki.

Uredništvo STA je razdeljeno na več specializiranih uredništev - notranjepolitično, zunanjepolitično, gospodarsko, športno, kulturno in angleško uredništvo, poleg tega pa ima še skupino za multimedijo in skupino za digitalno strategijo. Dopisnike ima po vsej Sloveniji ter v Bruslju, Zagrebu in New Yorku.

Uredništvo zagotavlja neprekinjeno pokrivanje dogajanja v Sloveniji in po svetu vse dni v letu, od ranega jutra do poznega večera. Dogajanje pokrivajo s terenskim novinarskim delom, s pridobivanjem informacij iz mreže domačih in tujih virov ter tudi s povzemanjem najpomembnejših novic domačih in tujih medijev.

STA letno ustvari okrog 4 milijone evrov skupnih prihodkov. Pri tem okrog polovico sredstev, torej okrog 2 milijona evrov, ustvari s svojo tržno dejavnostjo, približno prav toliko sredstev pa pridobi od države za opravljanje javne službe. Ta sredstva ji zagotavlja zakon o STA.

STA tudi z razvojem novih storitev in aktivnim tržnim pristopom v zadnjih desetih letih beleži konstantno rast prihodkov, ustvarjenih na trgu.

Ker je država letos prekinila financiranje javne službe, STA pa torej to službo opravlja brez plačila. Glede na to, da gre za približno 50 odstotkov njenih prihodkov, agenciji ob polletju grozi insolventnost. Odpuščanje več kot 50 odstotkov ljudi pa ni možno, saj agencija s takim posegom ne bi bila več sposobna opravljati javne službe, kot to od nje zahteva zakon, prisiljena pa bi bila zmanjševati tudi obseg tržnih storitev.

Predlagamo, da se za odgovor na to vprašanje obrnete na Vlado RS.

Vladni urad za komuniciranje je sicer lani od agencije zahteval določeno dokumentacijo, pri čemer je glede na več pravnih mnenj presegel svojo pristojnost. Agencija mu je vpogled vanjo zato odrekla, nato pa po večmesečni prekinitvi financiranja in javnem izrekanju vladnih predstavnikov, naj vodstvo STA dokumentacijo dostavi, to poslala vladi kot edini družbenici oziroma njenemu predsedniku. Financiranje še ni vzpostavljeno.

STA je najprej sprejela poslovni načrt, ki je po zakonu podlaga za financiranje javne službe, in ga poslala vladi. Ob tem je že decembra pozvala, naj se podpiše tudi pogodba o financiranju za letošnje leto, a do tega ni prišlo. Pogodba sicer ni nujna za izvedbo financiranja. STA je na sodišče vložila tudi predlog izvršbe za izplačilo sredstev, a postopki še trajajo. Ker so vladni predstavniki in Urad vlade za komuniciranje (Ukom) kot pogoj za vzpostavitev financiranja navajali predložitev določene dokumentacije, pa je STA to dokumentacijo tudi predala vladi. Ukom do nje namreč po več pravnih mnenjih nima dostopa, vlada kot edina družbenica pa več mesecev Ukomu ni dala pooblastila za to, sama pa tudi ni pravno-formalno zahtevala dokumentacije.

Sredstva bodo namenjena agenciji za njeno redno delo in financiranje javne službe, ali drugače: sredstva bodo namenjena za zagotavljanje plač zaposlenih, saj jim grozi, da bodo že čez dva meseca lahko ostali brez njih.

Nikakor. Če bo vlada vmes izpolnila svojo zakonsko dolžnost in agenciji plačala nadomestilo za opravljeno javno službo, verjamemo, da bo agencija zbrana sredstva porabila za njen dodaten razvoj in projekte, ki bodo v korist splošni družbi in demokraciji. Obenem pa bodo zbrana sredstva lahko predstavljala stabilnost financiranja v primeru, da bi se vlada tega ponovno odločila zaustaviti. Že lani je namreč financiranje zaustavila za tri mesece in v tem času prepustila agencijo negotovosti.

Ne. Gre za to, da vlada ne izpolnjuje določb zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona, po katerih je ustanovitelj, v njegovem imenu pa vlada, dolžan financirati javno službo STA v skladu s poslovnim načrtom STA. V ta namen zakon predvideva sklenitev pogodbe o financiranju, četudi ta ni sklenjena, pa se javna služba financira neposredno iz proračuna. S tem tudi Evropska komisija nima težav.

STA javno službo opravlja v skladu z zakonom, zanjo pa ni plačana, kot to predvideva ta zakon.

STA v okviru svoje javne službe javnosti brezplačno zagotavlja dnevni servis novic, ki zajema povzetek dogodka. Vse najpomembnejše novice objavlja tudi v prilagojeni obliki (t. i. radijski servis) in so dostopne vsem obiskovalcem spletne strani.

Poleg tega pa je STA v preteklih letih vzpostavila tudi več tematskih portalov, na katerih so vsebine prosto dostopne splošni javnosti. Med temi so na primer portal z novicami o razvojnih dosežkih podjetij in družbe STAkrog, portal z znanstvenimi novicami STAznanost, portal z novicami iz sveta kulture STAmisli in portal s preverjenimi dejstvi Neja.

Državljani imajo tako neposredne kot posredne koristi od STA. Servis novic STA lahko spremljajo sami, tako na spletni strani STA kot na mobilni aplikaciji ali družbenih omrežjih in s tem dobijo pregled ključnega dogajanja doma in po svetu.

Posredne koristi pa izhajajo iz tega, da je STA s svojimi storitvami “oskrbnik” drugih medijskih hiš, ki na podlagi hitrih in verodostojnih informacij gradijo svoje članke in informativne oddaje.

Delovanje STA natančno ureja zakon o Slovenski tiskovni agenciji. V skladu s tem ima STA petčlanski nadzorni svet. Štiri člane imenuje državni zbor, pri čemer je vsak strokovnjak za enega od teh področij: finance, pravo, mediji in tehnologija. Peti član je izbran iz vrst zaposlenih na STA.

Poslovanje STA vsako leto preverja zunanji revizor, poleg tega se vsako leto izvaja tudi notranja revizija poslovanja.

Vodstvo družbe vsako leto pripravi izčrpno letno poročilo, ki ga najprej potrdi nadzorni svet družbe, nato pa ga obravnava tudi državni zbor.

Tako rekoč vse države imajo eno ali tudi več tiskovnih agencij. Samo lastništvo tiskovnih agencij pa je urejeno na različne načine. V nekaterih državah je tiskovna agencija podobno kot v Sloveniji v državni lasti, v nekaterih so agencije v lasti medijev, nekatere agencije pa so družbe v zasebni lasti. Veliko tiskovnih agencij deluje v vlogi nacionalnih tiskovnih agencij, nekatere pa so tudi globalne, med najbolj znanimi so Reuters, AP, dpa, Tass, Xinhua in francoska AFP, ki tudi prejema državno nadomestilo za opravljanje javne službe od države.

Osnovni produkt STA je servis novic v slovenskem jeziku o dogajanju v Sloveniji in po svetu. Tega spremlja servis novic v angleškem jeziku o vseh ključnih dogodkih, povezanih s Slovenijo. Med glavne produkte sodita še servis fotografij z dogodkov v Sloveniji in po svetu ter servis radijskih novic, ki zajema tudi tonske posnetke.

Med novejše produkte sodijo spletni napovednik dogodkov s poudarkom na tistih, ki so posebej pomembni za medije, servis video prenosov v živo, servis distribucije sporočil za javnost v izvirni obliki, storitev izvajanja partnerskih dogodkov idr.

V zadnjih letih se je agencija močno usmerila tudi v razvoj, med ključnimi tehnološkimi produkti so lasten redakcijski sistem, roboti za strojno pisanje novic in orodje z naprednimi analitikami za medije NewsMapper, ki temelji na tehnologijah umetne inteligence.

Društvo novinarjev Slovenije se je odzvalo na številne pobude in vprašanja, s katerimi so se nanj obračali novinarji, mediji in drugi posamezniki, ki jih resno skrbi za obstoj agencije. Društvo se zaveda pomena in poslanstva STA v slovenskem medijskem prostoru. Z organizacijo kampanje pa želi v sodelovanju s številnimi medijskimi hišami in drugimi prijatelji STA podpreti Slovensko tiskovno agencijo, ki se je zaradi vladnega nespoštovanja zakona znašla v težkem položaju, in obenem javnost informirati o vlogi in pomenu STA.

Evropska komisija je na podlagi zahteve slovenske vlade oz. notifikacije o državni pomoči zgolj presodila, da je izplačilo nadomestila STA iz proračunskih sredstev za opravljanje javne službe skladno s pravili državnih pomoči in tako ni nedovoljena pomoč. S tem pa odpade le argument vlade, da z izplačilom čaka na odločitev Evropske komisije. Izplačilo nadomestila je še vedno obveza slovenske vlade, sodeč po zadnjem sporočilu vladnega urada za komuniciranje pa STA vsaj za zdaj na izplačilo teh sredstev še ne more računati. Ukom je namreč zavrnil tudi zahtevek za marčno nadomestilo.

Produkcija v letu 2020:

• STA je v letu 2020 ustvarila skupno več kot 115.000 novic in drugih tekstovnih vsebin v slovenskem jeziku.
• STA je v letu 2020 ustvarila več kot 19.000 novic in drugih tekstovnih vsebin v zvezi z epidemijo covid-19.
• STA je v letu 2020 izvedla več kot 300 intervjujev s slovenskimi in tujimi osebnostmi.
• STA je v letu 2020 ustvarila skoraj 13.000 novic in drugih tekstovnih vsebin v angleškem jeziku.
• STA je v letu 2020 ustvarila več kot 9100 tonskih posnetkov z izjavami o aktualnem dogajanju.
• STA je v letu 2020 v svojem foto servisu objavila 55.000 fotografij lastne in tuje produkcije.
• STA je v letu 2020 v svoj napovednik vključila več kot 16.000 dogodkov v Sloveniji in po svetu.
• STA je v letu 2020 izvedla več kot 500 spletnih video prenosov v živo z dogodkov po Sloveniji.
• Novice STA so v letu 2020 doživele okrog 150.000 celotnih ali delnih poobjav na slovenskih portalih.

Arhiv STA

• STA je v svoji zgodovini ustvarila več kot 2,5 milijona novic in drugih tekstovnih vsebin v slovenskem jeziku.
• STA je v svoji zgodovini ustvarila okrog 270.000 novic in drugih tekstovnih vsebin v angleškem jeziku.
• STA je v svoji zgodovini v foto servisu objavila okrog 1 milijon fotografij o dogajanju v Sloveniji in tujini.
• STA je v svoji zgodovini ustvarila več kot 130.000 tonskih posnetkov izjav o aktualnem dogajanju.
• STA je v svoji zgodovini ustvarila več kot 15.000 video posnetkov o dogodkih in lokacijah v Sloveniji.
• STA je v svoji zgodovini na različnih svojih profilih na Twitterju objavila skupno že več kot 236.000 tvitov.

Osnovni podatki:

• STA v letu 2021 obeležuje 30-letnico delovanja (ustanovljena junija 1991).
• STA je v 100-odstotni državni lasti, njen ustanovitelj je Republika Slovenija.
• Na STA danes dela okrog 100 sodelavcev, večino predstavljajo novinarji in uredniki.
• STA ima danes dopisnike po vsej Sloveniji ter v Zagrebu, New Yorku in Bruslju.
• Na STA je skozi njeno zgodovino delalo že več kot 500 rednejših sodelavcev.
• Na STA je samo v zadnjih 10 letih novinarsko prakso opravljalo več kot 60 študentov novinarstva.